Trije koraki (A,B,C) pri treniranju v nogometu!
Trije koraki (A,B,C) pri treniranju v nogometu!
- Ogrevanje, zaznavanje različnih idej treniranja in vključevanje v svetovni nogomet
Zelo pomembno je vključevanje predhodnega znanja, ki so ga igralci pridobili na različne načine (v vrtcu, šoli ali doma ali v drugem klubu…), ker to predhodno znanje je povezano z različnimi občutki in lahko vplivajo pozitivno ali negativno glede na bistvo treninga, zato ga je potrebno dobro spoznati in uporabiti za svoje trenažne ideje v nogometu…
- v začetku vadijo vsi igralci enako vajo, torej frontalno in trener prikaže čim bolj nazorno demonstracijo vaje; pove kakšen pomen ima vaja v igri in če se igralci »zagrejejo« se v njih pojavijo različna vprašanja, ki jim omogočajo da spoznajo nekaj novega in to ne glede ali to vajo že poznajo in so jo že izvajali in trenirali ali pa je povsem nova oblika…
- naslednje pri treniranju je individualno sodelovanje in treniranje ter s tem razvoj notranje diferenciacije v igralcu; igralec se naj bi individualno povezal z vsebino vaje, aktivno sodeloval in predvsem čustveno prodrl v vajo, kar je zelo pomembno in zato je potrebno kar nekaj časa da pride igralec na ta nivo…za ta način dojemanja pa ni dovolj frontalni način treniranja ampak potrebujemo druge metode za individualni napredek igralca. In tu se pojavijo razlike pri igralcih glede na strast do igre, glede na znanje… skratka na razlike ki so med igralci…
- torej metode morajo biti ustvarjene in vodene v skladu z starostjo igralcev od začetka treniranja dalje- tako da imajo igralci zadostno varnost pri dojemanju idej v nogometu…pomembno vlogo igra stil treniranja vsakega igralca posebej…
Igralci pri takšnem treniranju uživajo v mirnem treniranju in so osredotočeni na individualno delo-treniranje…
Pri vajah sodelovanja v dvojicah, trojkah ali četvorkah se ponuja pestra izbira metod s katerimi igralci dobijo individualni dostop do ideje v vaji in tako razvijajo individualno strast, primerne pristope do vaje in seveda sama vprašanja o vsebinah vaj, ki jih opravljajo v trenažnem procesu.
Največja težava ali izziv se pojavi, ko je »zunanja motivacija« to pomeni s strani trenerja, staršev, kluba…premočna in se uporablja tako za nagrajevanje ali kaznovanje, ko igralec vedno bolj in bolj samo čaka na zunanjo motivacijo in se samo odziva nanjo. V takšnih primerih nastopi »degradacija notranje motivacije« kar pomeni da je notranja motivacija igralca oslabljena, degradirana in lahko celo uničena kar pomeni da je vsako nadaljnje treniranje zelo, zelo težko v smeri uspeha ali napredka v igri.
