Ali se dovolj zavedamo vseh vidikov tekmovalnosti…. 1.del

Nekaj o problematiki stroke z vidika ustvarjalnosti v povezavi z trenerji;

1. Tisto kar najprej pade v oči pri trenerjih je precejšnje nerazumevanje kaj je tekmovalnost in kaj je razvoj igralca; Tekmovalnost je najbolj izražena v reku; “Rezultat ni vse, je edino kar velja”  in seveda kaj to pomeni v mlajših kategorijah;

– treningi so podrejeni tekmam, ki  sledijo in vse je usmerjeno na pripravo na nasprotnika  in ni podrejenosti igralskih sposobnostim  in lastnostim  lastnih igralcev;

– treniranje in “učenje” je velikokrat samo kopija treninga članskih ekip; to pomeni specializacijo posameznih pozicij ne glede nato da se za nekatere igralce sploh ne ve kaj je njihova pozicija glede na njihove sposobnosti..

– tekme dušijo ustvarjalnost in prelagajo odgovornost na trenerja, ki daje sistem kako naj ekipa igra…

– rezervnih igralcev se praviloma ne upošteva kot enakopravne igralce, ker pač zelo malo igrajo in so nekakšno nujno zlo, kar pa rojeva pri teh igralcih apatijo, nezaupanje v lastne sposobnosti in predvsem se ne čuti kot član ekipe… kaj pa to pomeni za duh ekipe, ki je osnova za pripadnost klubu pa ni potrebno povdarjati…” ni pripadnosti kubu …ni publike”..