Nekaj informacij glede testiranj igralcev v nogometu

 Nekaj informacij glede testiranj igralcev pri selekcioniranju v nogometu po RSA metodi

Glavna naloga testov naj bi bila ugotoviti tisto kar je enkratno v igralcu.

Testi so znak o neki sposobnosti, niso pa slika sposobnosti v igri.

Testi: če so postavljene zahteve za številke in mere, potem se mora zahtevati  tudi ZAHTEVA za vse ostale ideje, pojme, ki pa se ne morejo šteti, meriti.

Pri selekciji ne gre več za vprašanja, ali je kdo boljši od drugega, temveč ali je igralec dosegel vrhunec svojih sposobnosti in lastnosti, in na podlagi tega mnenja se lahko dela selekcija.

Edino tekmovanje pri mlajših, ki je res  vredno truda je  tekmovanje s samim seboj.  V njem igralec preraste tisto, kar misli , da bi lahko postal.

Igralcu je treba dati možnost pri testiranju, da razkrije svoje  sile, sposobnosti za izražanje nogometnega sveta, ki ga nosi v sebi. S tem, bi bila zagotovljena podlaga za uravnoteženo oceno sposobnosti in lastnosti, in tudi za ustrezno svetovanje v nadaljnjem delu.

Pripravljenost ceniti, kar je občudovanja vrednega pri drugih igralcih in zato vrednega truda, da bi to tudi sami dosegli.

To je za vsakega igralca prava spodbuda za boljše delo. V njem igralec preraste tisto, kar misli , da bi lahko postal.

Posameznega igralca ne moremo »podrobno« opisati z nobenimi testi, ampak samo z celovitim pogledom na vse njegove sposobnosti in lastnosti.

Testi so sestavljeni predvsem v smislu pravilnega dojemanja samih nogometnih veščin in trenažnih sredstev. Na določen način naj bi igralec sprevidel čimveč kombinacij in možnosti v nogometni igri. 

Na takšen način dobi igralec več nogometne čvrstine, nogometne obzirnosti, boljši vpliv na soigralce kot tudi se poveča njegova odločnost.

Posameznega igralca ne moremo »podrobno« opisati z nobenimi testi, ampak samo z celovitim pogledom na vse njegove sposobnosti in lastnosti.

Pri testiranju, s katerim želimo izvesti selekcioniranje, se lahko pojavi več problemov:

• mlajši, ko je igralec močnejši in globlji so negativni učinki, ki v kasnejših letih povzročajo inhibicije ali vzpostavljajo vrsto reakcij, kot so na primer pogojni refleksi. Posledica je igralna neustvarjalnost, ki se skriva v pojmovanju, da igralci pač sami vedo, kaj je dobro za njih, kar  pa je  zelo problematično…
• če so rezultati pri mlajših kategorijah  najpomembnejši in se dosežejo na članski-profesionalni način, to zavirajoče deluje na ustvarjalne sile, ker je človek zadovoljen že s tem rezultatom, ki pa je lahko samo vrh »ledene gore znanja«.
• prehitro razumsko ocenjevanje igralcev na podlagi testiranja v nogometu je hitro pogubno za igro.