Nekaj o izzivih pri trenerjih v Sloveniji….
Kaj so problemi v tekmovalnosti:
O problematiki stroke z vidika ustvarjalnosti v povezavi z trenerji,ki delujejo v Sloveniji:
Tisto kar najprej pade v oči je nerazumevanje kaj je tekmovalnost in kaj je razvoj igralca;
Tekmovalnost je najbolj izražena v reku; »Rezultat ni vse, je edino kar velja«, kaj to pomeni v mlajših kategorijah;
– Treningi so podrejeni tekmam ki sledijo in vse je usmerjeno na pripravo na nasprotnika in ni podrejenosti igralskim sposobnostim in lastnostim lastnih igralcev;
– Treniranje in »učenje« je velikokrat samo kopija treninga članskih ekip; to pomeni specializacijo posameznih pozicij ne glede nato da se za nekatere igralce sploh ne ve kaj je njihova pozicija glede na njihove sposobnosti..
– Tekme dušijo ustvarjalnost in prelagajo odgovornost na trenerja, ki daje sistem kako naj ekipa igra…
– Rezervnih igralcev se praviloma ne upošteva kot enakopravne igralce, ker pač zelo malo igrajo in so nekakšno nujno zlo, kar pa rojeva apatijo, nezaupanje v lastne sposobnosti in predvsem se ne čuti kot član ekipe..kaj pa to pomeni za duh ekipe, ki je osnova za pripadnost kluba pa mislim da ni potrebno poudarjati….«ni pripadnosti klubu ni publike«
– Praviloma se izbira »uspešne v igri« to so poslušni, fizično veliki, močni (strokovni izraz za takšne igralce — akceleranti) in na ta način se premalo upošteva razvojne zahteve igralca, ki pa lahko ima večji potencial kot »prvokategorniki«; torej se ne »čaka« igralca, to pomeni da igralec trenutno še ni sposoben razviti svoje sposobnosti ki bi bile koristne za ekipo v tem trenutku – in ker ne dobi možnosti da bi se razvil se praviloma nikoli ne razvije popolno…žal pa tudi tisti igralci »prvokategorniki«; ki so trenutno »privilegirani« pri igranju ne morejo popolnoma razviti svojega potenciala ker so preveč obremenjeni z tekmovalnostjo, ki pa tudi lahko uničuje človeške dobre lastnosti in se prevečkrat zahteva od njih prevelika odgovornost za rezultat in dobimo igralce ki pri U15 in mogoče U17 kažejo veliko »nogometno znanje« žal pa že pri U19 in sploh pri članskih ekipah padejo v povprečje in če niso sposobni dojeti mentalnega treninga, ki ga pa večina klubov sploh nima in takrat imajo zelo veliko težav za vključitev v visoko storilnostni nogomet…
Vse vrhunske članske ekipe ; liga Evropa ali Uefa – liga prvakov imajo jasno strategijo in to pomeni: prva ekipa ki zelo malo rotira igralce in se zelo dobro ve kdo in kaj igra in so odstopanja od pozicij praviloma zelo majhna ker to daje največjo možnost za pozitiven rezultat ki je primaren in to je celo zahteva tudi od sponzorjev kar je najbolj očitno v nemški zvezi (DFB) kjer so različni sponzorji jasno zahtevali da želijo in zahtevajo pozitivne rezultate v povezavi z višino svojih vložkov …..
Velikokrat se dobi vtis da trener ko govori o ekipi, taktiki, igralcih ne daje povsem jasne slike o vseh zadevah in predvsem ustvarja zmedo pri sogovornikih…
Trenerji žal velikokrat nimajo predstavo o tem kako se lahko brezupno zaide v strokovni literaturi, ker jo je res zelo veliko in predvsem je potrebno storiti 3 korake v smeri izboljšanja lastnega karakterja, če želimo narediti en korak naprej v dojemanju igre.
Moralna napaka, ki se skoraj vedno pojavi pri trenerjih: opazujejo svoje igralce brez ljubezni, brez čustev, niti v enem samem trenutku ne sme trener imeti misli, da je igralec samo »opazovalni objekt«, kar se pa seveda redno dogaja….
Trenerji si velikokrat dajejo pravico da posedujejo obsežen uvid v visoko storilnosten nogomet in celo tudi v samo razmišljanje drugih trenerjev ali igralcev ali članih uprave o katerih govori….
Dejstvo je da dajejo nepreverjene trditve kot »zdravo za gotovo« . Trenerji velikokrat govorijo o nečem kar sami ne razumejo, posebno ko se gre o zadevah v mentalnem svetu igralca in ekipe.
Nogomet se lahko pojmuje samo kot multiprofesionalen , interdisciplinaren »podvig« glede na številne discipline in nepregledna raziskovalna vprašanja ki jih nogomet zajema….
Kaj vse se dogaja in kaj se je zgodilo v nogometu to v vseh posameznostih ne spregledajo-ne vidijo niti pravi profesionalci..
Prevečkrat trenerji demonstrirajo znanje ki sloni na slabo utrjenih trditvah in jih prej lahko damo na nivo osebnih ugibanj posameznega trenerja kot pa na nivo resnega raziskovanja….
se nadaljuje ..